Pokojninski sklad

Kaj je pokojninski sklad:

Pokojninski sklad je investicijska možnost pri dopolnitvi dohodka.

Zaposleni prispeva v pokojninski sklad svojega podjetja ali subjekta v razredu skozi celotno obdobje njegovega delovanja, da mu bo ta vir dohodka koristil, ko se upokoji.

Pokojninski skladi so lahko iz državnih ali zasebnih podjetij. Med državnimi sredstvi so Previ, Banco do Brasil in Petros iz Petrobrasa. Sklad HSBC in fundacija Itaú-Unibanco sta dva glavna zasebna pokojninska sklada v državi.

Znesek, ki ga je zaposleni vložil v pokojninski sklad, se lahko umakne, ko zaposleni zapusti podjetje ali je odpuščen. To pomeni, da dobi denar, če zapusti podjetje pred upokojitvijo.

Dajatve, ki jih odobri pokojninski sklad, so treh vrst: \ t

  • Določene dajatve: Zneski, ki jih je treba prejeti ob upokojitvi, so določeni vnaprej, prispevki pa so prilagojeni tako, da bodo te vrednosti v prihodnosti.
  • Določen prispevek: Šele ko delavec zaprosi za pokojninski sklad, ko se upokoji, se ugotovi vrednost dodatnega upokojevanja. Ta znesek temelji na vnaprej vračunanem znesku prispevkov in obsegu, v katerem so bile transakcije dosežene v obdobju.
  • Spremenljiv prispevek: Velja predvsem v primeru koristi nepredvidenih tveganj, kot so smrt ali invalidska upokojitev. Združuje vidike določenega prispevka in definiranega prispevka.

Dodatni pokojninski sistem

Poleg ugodnosti, ki jih zagotavlja socialno zavarovanje, INSS, ima brazilski delavec dodaten pokojninski sistem, ki zagotavlja dodaten vir dohodka med upokojitvijo. Ta sistem se lahko odpre ali zapre glede na dostop upravičencev.

Zaprte pokojninske enote (EFPC) ali pokojninski skladi se upravljajo prek zasebnega prava ali fundacije civilne družbe. Ne gre za dobiček in vse, kar je monetizirano v sklad.

Koristi lahko uživajo samo strežniki podjetij, ki sponzorirajo sklade, bodisi državni ali zasebni, ki prav tako prispevajo k temu. Še vedno so sredstva, ki jih sestavljajo združenja strokovne, razredne ali sektorske narave, imenovana institucija. Institucije so subjekti, kot so Unimed in OAB (Brazilska odvetniška zbornica).

Odprt sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja upravljajo banke in finančne institucije. Pri tem lahko vsak delavec prispeva skozi celotno obdobje njegovega delovanja, vendar se stopnje in večina dohodka spremenijo v dobiček finančne institucije.

Glej tudi: Private Equity