Sophism

Kaj je sophism:

Sufizem ali sophistry pomeni misel ali retoriko, ki poskuša povzročiti napake, predstavljene z očitno logiko in pomenom, vendar z nasprotujočimi si razlogi in namenom, da bi jih zavajali .

Danes se sofistični diskurz šteje za argument, ki domnevno predstavlja resnico, toda njegov dejanski namen je v ideji napake, ki jo motivira osupljivo obnašanje, v poskusu, da bi se prevarali in zavajali.

V popularnem smislu se lahko sofizem razlaga kot laž ali dejanje slabe vere.

Več o pomenu zapletenega.

Sofizma ne smemo zamenjevati s paralogizmom, ki prav tako temelji na napačnem razmišljanju, zmoti ali nelogičnem razmišljanju, ampak z razliko v dobri veri . Paralogizem je povezan z nevednostjo, ko se posameznik ne zaveda svoje laži.

Vendar se je opredelitev sofizma močno spremenila skozi stoletja. V stari Grčiji je bil na primer uporabljen izraz v smislu "posredovanja modrosti" skozi tehnike retorike in argumentacije.

Etimološko sofizem izhaja iz grškega sofizma, v katerem sophia oz. Sophos pomeni "modrost" in "modrost". Ta beseda je pomenila vse znanje o splošnih človekovih zadevah.

Znan je bil, da so sofisti antične Grčije pomembni učitelji, ki so potovali po mestih in učili svoje učence umetnosti retorike, kar je bilo zelo pomembno za tiste, ki so želeli nadaljevati politično življenje.

Sofisti so veljali za mojstre tehnik govora, zaradi česar je govornik hitro verjel, kaj je govoril, pa naj bo to res ali ne.

Glavna zaveza sofistov bi bila, da bi javnost prepričala v to, kar so povedali, in ne iskati resnice ali spodbuditi tega občutka v sogovorniku.

Sokrat je bil eden glavnih nasprotnikov sofističnega razmišljanja, ki je tudi preziral visoke honorarje, ki so jih učitelji sofisti zaračunavali svojim učencem.

Platon in Aristotel sta bila prav tako pomembna filozofa, ki sta izpodbijala sofizem, ki je imel potem pejorativno konotacijo kot obliko intelektualne nepoštenosti.

Primeri sofizmov

Kot rečeno, je sofizem očitno logičen argument, čigar premisleki ne podpirajo sklepa. Za ponazoritev teme si oglejte primere:

"Če je ljubezen slepa in Bog ljubezen, potem je Bog slep."

"Kdo ne dela ima veliko prostega časa. Če je čas denar, kdo ne dela, je bogat."

"Če bi uživanje zelenjave izgubilo težo, sloni in hippi ne bi bili debeli."

Sofizem in silogizem

Sillogizem je filozofska misel, ki jo predstavlja Aristotel, ki ima notranjo povezavo z definicijo sofizma.

Sillogizem bi bila zamisel o povezovanju dveh prostorov, da bi prišlo do zaključka, ki bi temeljil na odbitku.

Na primer: " Vsako človeško bitje je smrtno " (premisa 1) / " Janez je človeško bitje " (premisa 2) / " Tako je Janez smrtnik " (zaključek).

Čeprav je logična miselnost, lahko silogizem predstavi napačne sklepe, ki se označujejo kot sophisticarni silogizem.

Glej tudi pomen stoicizma.