Pomen kulturne industrije

Kaj je kulturna industrija:

Kulturna industrija je izraz, ki je namenjen označevanju načina za ustvarjanje kulture v kapitalističnem industrijskem obdobju . Označuje predvsem stanje tehnike v industrijski kapitalistični družbi, ki jo označujejo načini proizvodnje, ki so namenjeni predvsem dobičku.

Ta izraz so ustvarili Max Horkheimer (1895-1973) in Theodor Adorno (1903-1969), oba intelektualca frankfurtske šole v Nemčiji. Pojavil se je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v knjigi "Dialektika razsvetljenja: filozofski fragmenti", ki je izšla pozneje leta 1947.

Glavni cilj kulturne industrije je dobiček, poleg idealizacije izdelkov, namenjenih prekomernemu uživanju množic. Ta cilj prav tako povzema resnične interese vladajočih razredov, zaradi česar so legitimni in imajo visok socialni status.

Značilnosti kulturne industrije

Kulturno industrijo zaznamujejo značilnosti, ki polno vplivajo na industrijski način proizvodnje.

Ker so bili proizvodni procesi v glavnem usmerjeni v dobiček, so bili vsi kulturni produkti zasnovani tako, da bi množice porabile veliko energije .

Na to značilnost vpliva marksistična teorija, ki predpostavlja, da gospodarstvo deluje kot izvir, ki poganja družbeno realnost.

To je spodbudil tudi tehnološki napredek, ki je bil sposoben izdelati standardizirane "iluzije", ki izhajajo iz kulturnega in umetniškega potenciala.

Popularna in eruditska kultura je prevzela poenostavljene in ponarejene lastnosti, da postanejo potrošni izdelki.

Vendar se v kulturni industriji vse ne vidi kot negativno. Za Walterja Benjamina to prekomerno uživanje kulturnih izdelkov postane pot demokratizacije umetnosti, saj lahko kulturi prinese več ljudi.

Kulturna industrija in množična kultura

Še ena točka, ki se je v kulturni industriji pogosto uporabljala, so bili množični mediji, kot so oglaševalska orodja.

Mediji in njihova orodja so bili odgovorni za prepričanje o »individualni svobodi«, kjer se spodbuja občutek zadovoljstva za uživanje.

Večinoma ti izdelki ne dosegajo tistega, kar obljubljajo (veselje, uspeh, mladost itd.). Tako se v potrošniku ustvarja iluzija, ki jo ujame v začaran krog konformizma.

Glej tudi pomen množične kulture.