Eksistencializem

Kaj je eksistencializem:

Existencializem je filozofska doktrina, osredotočena na analizo obstoja in način, kako ljudje obstajajo v svetu. Skozi brezpogojno svobodo, izbiro in osebno odgovornost skuša najti smisel življenja.

V skladu s tem filozofskim tokom najprej obstajata človeška bitja, nato pa vsak posameznik mimo svojega življenja spremeni svoje bistvo ali naravo.

Ta filozofska težnja, ki se je pojavila in razvila v Evropi med obema svetovnima vojnama (1918-1939), je zaznamovana z osredotočanjem svoje analize na obstoj, ki ni razumljen kot dejstvo ali dejstvo, temveč kot svetovna individualna realnost.

Čeprav eksistencializem predstavlja humanistično reakcijo proti vsakršni obliki odtujenosti, ima obsežno vrsto predhodnikov: Socrates, St. Augustine, Maine de Bitan itd. Toda v ožjem pomenu se izvor eksistencializma nanaša na Kierkegaarda, ki v nasprotju s hegelovsko spekulativno filozofijo projicira filozofijo, po kateri je subjekt bistveno vključen v njegov razmislek in ni omejen na abstraktno objektivizacijo realnosti. Glede na to brani nespremenljivost človekovega obstoja v odnosu do kakršnega koli idealizacijskega ali uporniškega poskusa.

Existencializem Sartra

Vodilni predstavnik ateističnega eksistencializma je Jean-Paul Sartre, ki je objavil pomembna dela, kot je L'Existentialisme est un Humanisme ("eksistencializem je humanizem") iz leta 1946 in L'Être et Le Néant (bitje in nič) iz leta 1943 .

Po Sartru obstaja obstoj pred bistvom, to je, da najprej obstaja in nato določa svoje bistvo, s svojimi dejanji in načinom življenja. Tako je bil ateistični eksistencializem v nasprotju s krščanskim eksistencializmom, ker je bil človek odgovoren za opredelitev svojega bistva in ne za Boga.

Ateistični eksistencializem

Eksistencializem se je razvil v dve smeri: eno ateistko in eno krščansko. Ateistični eksistencializem navaja, da brez Boga izginja celotna univerzalna osnova, ki povzroča subjektivnost moralnosti. Nato se pojavi občutek tesnobe, ki razkriva človeško krhkost, svojo edinstveno odgovornost do vsakega dejanja in potrebo, da se prosto dejanje usmeri v individualno samopodobo ali družbeno zavezo.

Filozofski eksistencializem je imel velik vpliv na teologijo (R. Bultmann), literaturo (A. Camus) in psihiatrijo (Binswanger).

Krščanski eksistencializem

Krščanski eksistencializem pomeni občestvo in medosebno ljubezen kot sredstvo moralne transcendence absolutne prisotnosti. Vztraja pri obrambi antropološke perspektive, čeprav ne priznava ateističnega imanentizma. Zastopajo ga K. Barth, G. Marcel in K. Jaspers.

Glej tudi pomen humanizma.