Nihilizem

Kaj je nihilizem:

Nihilizem je filozofska doktrina, ki kaže na skrajni pesimizem in skepticizem ob morebitni situaciji ali realnosti. Sestavlja ga zanikanje vseh verskih, političnih in družbenih načel.

Koncept nihilizma izvira iz latinske besede nihil, kar pomeni "nič". Njegov prvotni pomen je bil dosežen zahvaljujoč Friedrichu Heinrichu Jacobiju in Jean Paulu. Ta koncept je pozneje obravnaval Nietzsche, ki ga je opisal kot "pomanjkanje prepričanja, v katerem se človek najde po devalvaciji kakršnega koli prepričanja". Ta devalvacija se konča v zavesti o absurdnosti in ničnosti.

Nihilizem predstavlja kritičen odnos do družbenih konvencij. Ta izraz se je prvič pojavil v literarnem delu Turgenjeva "Očetje in sinovi". V njej nek lik pravi: "Nihilist je človek, ki se ne preda nobenemu organu, ne sprejema nobenega načela brez pregleda, ne glede na spoštovanje načela."

V Rusiji je bil izraz "nihilist" uporabljen za revolucionarno gibanje v drugi polovici vladavine Aleksandra II. Zgodnji nihilisti, privrženci Pisarevovih idej, so zahtevali, da je uresničitev družbenega napredka mogoča le z znanstveno obnovo družbe.

Od leta 1870 so nekateri privrženci nihilizma sprejeli bolj radikalne oblike protesta, z miselnostjo, ki se ujema z anarhističnim gibanjem. Kljub temu niso bili vsi nihilisti del revolucionarnih skupin, v nasprotju s tem, kar so mnogi trdili.

Oglejte si pomen anarhije in poznajte nekatere značilnosti anarhistične osebe.

Moralni, etični, eksistencialni, politični in negativni nihilizem

Moralni nihilizem (ali etični nihilizem) je sestavljen iz stališča, v katerem se nobeno dejanje ne more šteti za moralno ali nemoralno.

Egzistencialni nihilizem pomeni, da obstoj človeškega bitja nima pomena ali namena in zato človek ne sme iskati smisla in namena za svoj obstoj.

Politični nihilizem temelji na dejstvu, da je uničenje vseh političnih, verskih in družbenih sil bistveno za boljšo prihodnost.

Negativni nihilizem, ki je sprožil vse druge, je v zanikanju zaznavnega sveta za čute, iskanju idealnega sveta, raja. Nastal je zahvaljujoč platonizmu in krščanstvu.

Nietzsche in nihilizem

Po Nietzschejevem mnenju nihilizem predpostavlja smrt krščanskega božanstva in njegovih načel. Človek tako odstopa od moralnih vrednot in pravil, ki jih določajo te nauke.

Za Nietzscheja obstajata dve vrsti nihilizma: pasivno in aktivno. Pasivni nihilizem lahko razumemo kot nekakšen razvoj človeka, čeprav se vrednosti ne spreminjajo. Po drugi strani pa aktivni nihilizem obrne vse svoje sile na rušenje morale, kjer je vse v praznini in absurdna pridobitev prevlade na tak način, da je nihilist le rešitev za čakanje ali povzročanje lastne smrti.

Pasivni nihilizem je Schopenhauerov nihilizem, v katerem človeku nič ni smiselno, življenje je bitka. Nietzsche si prizadeva dati večji pomen aktivnemu nihilizmu kot pa pasivnemu, kar kaže, da je človek močnejši, ker ve, da svet nima pomena. Samo na ta način lahko človek ustvari nove ustrezne vrednote.