Druga industrijska revolucija

Kaj je druga industrijska revolucija:

Druga industrijska revolucija je drugi trenutek obdobja velikih gospodarskih in družbenih sprememb v Evropi sredi 19. stoletja.

Ta faza industrijske revolucije, ki je potekala v obdobju od leta 1860 do 1900, je v glavnem zaznamovana z oprijemanjem držav, kot so Francija, Rusija, Italija, Nemčija in Združene države Amerike, pri čemer sta zadnji dve posvečeni velikim industrijskim silam.

Druga pomembna točka te faze je pojav električne energije in nafte, dva dejavnika, ki sta spodbudila razvoj industrij in drugih področij, kot so kemija in promet.

Po prvi fazi industrijske revolucije je bilo iskanje odkritij in inovacij intenzivno, kar je olajšalo življenje človeka, s čimer so države, ki niso spoznale revolucije, odvisne od že naprednih.

Značilnosti druge industrijske revolucije

V tej novi fazi so izumi, kot je električna energija, uporaba motorja, da eksplodirajo skozi nafto, sintetične barve in telegraf, spodbudili raziskovanje novih trgov in pospeševanje industrijskega ritma.

S povečanjem proizvodov, ki so olajšali življenje ljudi, kot so konzervirani in drugi industrijski izdelki, je ves svet začel kupovati in porabljati.

To je še dodatno okrepilo industrijo, ki je omogočila hitrejši in lažji prevoz teh proizvodov, kar je povzročilo prevozna sredstva, kot so ladje in vlaki, ki so se v devetnajstem stoletju pogosto uporabljali.

Industrija je začela tudi s proizvodnjo serijskih izdelkov in z montažnimi linijami v tovarnah, kar je znižalo stroške izdelkov.

Prav tako je prišlo do intenziviranja izseljevanja s podeželja, saj so ljudje vsakokrat šli v mesta zaradi ponudbe delovnih mest v panogah, ki so povečevale mestno prebivalstvo in vključevale uporabo električne razsvetljave v domovih, na ulicah in v samih tovarnah. .

Več o podeželskem izseljevanju.

Glavni izumi druge industrijske revolucije

Poleg elektrike in uporabe olja so drugi izumi zaznamovali to fazo industrijske revolucije, kot so: \ t

  • Novi procesi proizvodnje jekla, ki so omogočili njegovo uporabo v gradbeništvu;
  • Izum žarnice;
  • Širitev železnic in iznajdba letala in avtomobila;
  • Pojav medijev, kot so telefon, televizija, film;
  • Pojav antibiotikov in cepiv, poleg širjenja znanja o boleznih in novih tehnikah kirurgije.

Glej tudi pomen industrijske revolucije in industrijskega kapitalizma.