Kyoto

Kaj je Kyoto:

Kyoto ali Kyoto je mesto na jugu Japonske, mednarodno znano po tem, da gosti "kjotsko konferenco", ki je znana po doslej izjemnem sprejetju Kjotskega protokola, ki omejuje emisije onesnaževalnih plinov v ozračje.

Kyoto je bil "Imperial Capital Japan" do leta 1868, ko ga je nadomestil Tokio. To je eno izmed najbolj naseljenih mest na Japonskem, znano kot "Samurai City" in "Old Capital".

Mesto Kyoto ima eno od največjih visokošolskih centrov na Japonskem, kjer je sedemintrideset institucij, med njimi Kjotska univerza, ena najboljših v državi.

Kjotskega protokola

Kjotski protokol je mednarodna pogodba, ki je bila podpisana decembra 1997 na kjotski konferenci o podnebnih spremembah v svetu.

Med kjotsko konferenco se je 39 sodelujočih držav, zlasti tistih s severa, zavezalo, da bodo zmanjšale emisije plinastih onesnaževal. Cilj globalnega zmanjšanja emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov je bil v obdobju 2008–2012 določen na 2, 5% v primerjavi z ravnjo iz leta 1990, vendar je Kjotski protokol začel veljati šele februarja. 2005.

Državam v razvoju ni bilo treba izpolnjevati posebnih ciljev, vendar so morale kot podpisnice protokola obveščati ZN o svojih ravneh emisij in iskati načine za zmanjšanje podnebnih sprememb.

V protokol je uveden trgovanje z emisijami, kar pomeni, da lahko revne države, ki razvijajo projekte (enote za zmanjšanje emisij ali URES), da zmanjšajo svoje kvote ogljika, prenesejo ravnovesje v bogatih državah, da bi nadomestile presežne emisije in se ne spremenijo. energetskem sektorju. Zato so bogate države od leta 2000 začele prejemati CER (certificirano zmanjšanje emisij) zaradi zmanjšanja, ki so ga povzročile revne države.

Združene države niso nikoli ratificirale Kjotskega protokola. Skupaj s Kanado in Avstralijo imajo energetsko matrico, ki je odvisna od izgorevanja fosilnih goriv, ​​in trdijo, da bi prehod na nizkoogljično gospodarstvo lahko povzročil nepopravljivo škodo planetu.

Evropska unija podpira vključitev ciljev za države, ki bodo ukrepale za nadzor nad izgubo biotske raznovrstnosti, degradacijo oceanov in tal ter emisije plinov.