Jusnaturalizem
Kaj je jusnaturalizem:
Jusnaturalismo je naravni zakon, torej vsa načela, norme in pravice, ki imajo kot univerzalno in nespremenljivo idejo pravičnosti in neodvisno od človeške volje.
Po teoriji pravičnosti je pravo nekaj naravnega in prednjega za človeka in mora vedno slediti tistemu, kar ustreza vrednotam človeštva (pravica do življenja, svobode, dostojanstva itd.) In ideali pravičnosti.
Na ta način se zakoni, ki sestavljajo jusnaturalizem, obravnavajo kot nespremenljivi, univerzalni, brezčasni in nedotakljivi, ker so prisotni v naravi človeškega bitja. Skratka, Naravni zakon temelji na zdravem razumu, ki temelji na načelih morale, etike, pravičnosti vseh posameznikov in svobode.
Več o naravnem pravu.
Jusnaturalismo in Juspositivismo
Oba sta pravna primera z različnimi predpostavkami, ki sta naravni zakon (naravno pravo), kot je rečeno, ki ustreza načelom, ki jih vodi človeška narava.
Glede na naturalistično doktrino, ki jo je treba upoštevati, obstajajo različna pojasnila o izvoru ali stališču narave tega. Na primer:
- Teološka pravica: pravice, ki jih je Bog ustvaril in razodel. Nastal je v srednjem veku in je imel po načelu idejo o vsemogočnem, vsevednem in vseprisotnem božanstvu;
- Kozmološki jusnaturalizem: upoštevanje zakonov, ki veljajo za naravne po vsem vesolju. Ta veriga je veljala v klasični antiki;
- Racionalistični jusnaturalizem: naravni zakoni življenja, ki jih ljudje utemeljujejo na podlagi razuma in zdrave pameti. Pojavila se je v sedemnajstem in osemnajstem stoletju, v času, ko so naraščale liberalne revolucije buržoazije (dokaz človeškega razuma).
V nasprotju z jusnaturalizmom juspositivismo (pozitivna pravica) priznava pravico, ki jo je določila država. V tem primeru se oblikujejo zakoni, ki urejajo notranja vprašanja neke družbe. Pozitivno pravo se v tem primeru lahko razlikuje od družbe do družbe in se sčasoma pogosto spreminja.
Vendar pa so zdaj zakoni, ki temeljijo na pozitivnem zakonu, podrejeni načelom, ki jih narekuje juznaturalizem. Splošna deklaracija o človekovih pravicah na primer predstavlja model bistva norm, ki urejajo naravno pravo.
Glej tudi pomen pozitivne pravice.
