Ustavno pravo

Kaj je ustavno pravo:

Ustavno pravo je veja javnega prava, namenjena proučevanju ustavnih norm.

Ustavne norme so niz pravil in načel, ki so implicitno ali izrecno navedeni v ustavi države. V tem smislu je Ustava najpomembnejši dokument države, saj omejuje funkcije, pristojnosti in organizacijo političnega subjekta.

V Braziliji ustavno pravo preučuje vsebino zvezne ustave iz leta 1988, ki je razdeljena na devet naslovov:

  • Temeljnih načel
  • Temeljne pravice in jamstva
  • Iz organizacije države
  • Organizacija pooblastil
  • Obramba države in demokratičnih institucij
  • Obdavčitev in proračun
  • Gospodarski in finančni red
  • Socialnega reda
  • Splošnih ustavnih določb

Poleg dobesednega besedila ustave ustavno pravo analizira tudi zgodovino ustave države, doktrino, precedense višjih sodišč in vsako pravno produkcijo, ki ima ustavne učinke.

Ker je temelj pravnega sistema, ustavno pravo deluje kot parameter za vse veje prava, ki mora biti v skladu z njo, s tveganjem neustavnosti.

Načela ustavnega prava

Načela so pojmi, ki usmerjajo uporabo prava kot celote. Ti so implicitno ali eksplicitno prisotni v pravnem sistemu in vedno predstavljajo vrednote, ki jih morajo upoštevati pravni subjekti pri uporabi norm.

Osnovna načela brazilske države

Temeljna načela brazilske države so določena v 1. členu zvezne ustave:

Suverenost

Suverenost je sposobnost države, da se organizira v vseh vidikih (političnih, pravnih, ekonomskih itd.), Ne da bi se podredila drugi obliki moči. Na mednarodnem prizorišču je suverenost odsotnost podrejenosti od ene države do druge.

Državljanstvo

Državljanstvo je sposobnost posameznikov, da neposredno ali posredno sodelujejo v politični organizaciji države.

Glej tudi: Načini uveljavljanja državljanstva.

Dostojanstvo človeške osebe

Načelo dostojanstva človeške osebe določa, da morajo vladni ukrepi v demokratični pravni državi zagotoviti državljanom popolno uresničevanje vseh socialnih in individualnih pravic.

Družbene vrednote dela in svobodnega podjetništva

To načelo poudarja, da brazilska država ceni svobodo podjetja in lastnine, značilno za kapitalistične sisteme.

Politični pluralizem

Politični pluralizem je osnova demokracije in zagotavlja široko in učinkovito udeležbo prebivalstva v politični organizaciji države.

Ustavna načela, ki se uporabljajo za procese

Zvezna ustava določa, da se v procesnem pravu uporabljajo naslednja načela

Zaradi pravnega postopka

Pravni proces temelji na 5. členu LIV zvezne ustave. To je načelo, ki vsakomur zagotavlja pravico do poštenega sojenja z vsemi koraki, ki jih določa zakon, vključno z obveznostmi in jamstvi.

Pravilen postopek prav tako določa, da mora biti procesno dejanje veljavno, učinkovito in popolno, da mora izpolnjevati vse zakonsko določene ukrepe.

Nasprotna in obilna obramba

Načela kontradiktorne in obsežne obrambe so določena v členu 5 LV Zvezne ustave in v členih 9 in 10 zakonika o civilnem postopku.

Nasprotnik je obdolžencu zajamčena pravica do odgovora v vseh fazah postopka. Široka obramba zagotavlja, da lahko ob predložitvi odgovora tožena stranka uporabi vsa ustrezna postopkovna orodja.

Izonomija

V skladu s 5. členom, prvim in drugim odstavkom Zvezne ustave in členom 7 Zakonika o civilnem postopku, načelo izonomije določa, da je treba vse stranke obravnavati enako v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti v postopku.

Naravni sodnik

Načelo naravnega sodnika je določeno v členu 5 LIII zvezne ustave in določa, da nihče ne sme biti preganjan ali obsojen, razen s strani pristojnega organa. To načelo vpliva na pravila o pristojnosti in določa nepristranskost sodnika.

Neprimerna pristojnost

Prav tako imenovano načelo dostopa do sodnega varstva je določeno v členu 5 XXXV zvezne ustave. V skladu s tem načelom se lahko o kakršni koli ogroženi ali oškodovani pravici razpravlja na sodišču.

Oglaševanje

Načelo javnosti je določeno v členih 93 in IX Zvezne ustave ter v členih 11 in 189 Zakonika o civilnem postopku. Po njegovem mnenju morajo biti procesna dejanja javna (z izjemo tistih, ki zahtevajo tajnost), ki jih je treba kaznovati z ničnostjo, da bi služila javnemu interesu in zagotovila nadzor nad pravosodjem.

Hitrost

Prav tako imenovano načelo razumnega trajanja postopka je določeno v členu 5, LXXVII zvezne ustave in členu 4 zakonika o civilnem postopku. To načelo določa, da se mora postopek končati v razumnem roku, da se zagotovi uporabnost odločbe.

Viri ustavnega prava

Pravni viri so načini, na katere se pravilo ustvari in uvede v pravni red. Viri ustavnega prava so: naravno pravo, ustava, običaji, sodna praksa in doktrina.