Kulturni relativizem

Kaj je kulturni relativizem:

Kulturni relativizem je perspektiva antropologije, ki vidi različne kulture v svobodni obliki etnocentrizma, kar pomeni brez presojanja drugega iz lastne vizije in izkušnje.

Perspektiva kulturnega relativizma je konstrukcija antropologije, idealizirana po imenih, kot je Franz Boas, in se uporablja tudi v sociologiji.

Kot znanstveni koncept kulturni relativizem predpostavlja, da ima raziskovalec nevtralen pogled na niz navad, prepričanj in vedenj, ki so mu sprva videti nenavadne, ki povzročajo kulturni šok.

Relativizirati pomeni, da razveljavimo sodbo in se odmaknemo od lastne kulture, da bi bolje razumeli drugega.

Primer uporabe kulturnega relativizma v antropoloških raziskavah je razviden iz študije tradicionalnih družb, izoliranih od zahodnih vplivov. Recimo, da so v plemenu Oceanije sorodstveni odnosi matriarhalni, mati brat ali stric pa igra vlogo, ki jo ima oče v zahodnih družbah.

Na etnocentričen način je antropolog lahko te vezi interpretiral kot deformirane in v svojem delu kritiziral možne družbene in družinske posledice tega dejanja.

Toda ko relativizira med svojim terenskim delom, se raziskovalec zaveda, da so ti odnosi le drugačni, ker imajo druge sisteme in prejšnje procese, ki jih je treba upoštevati.

Za znanstveno raziskovanje je nujno, da se raziskovalec osvobodi predsodkov in sodb, torej praksa kulturnega relativizma v antropologiji. Vendar pa lahko izvajanje relativizacije vsakodnevno uporablja tudi družba kot celota, da bolje razume položaj in vedenje drugih ter vzpostavi boljše, celovitejše družbene odnose.

Koncept kulturnega relativizma prehaja tudi skozi razumevanje ideje drugačnosti, ki je predpostavka obstoja drugega in razlike v družbi.

Etnocentrizem in kulturni relativizem

Koncept kulturnega relativizma se lahko šteje za ravno nasprotno od etnocentrizma.

Etnocentrična vizija postavlja svojo kulturo kot točko primerjave z drugimi. Po drugi strani pa bo relativizem s pomočjo kulturnega šoka problematiziral vprašanje pravičnosti in napačnosti, poskušal razumeti raznolikost in kako se manifestira z različnimi simbolnimi sistemi in praksami drugih družb.

Glej tudi: Relativizem