Konzervativizem

Kaj je konzervativnost:

Konzervativizem (imenovan tudi konservativizem) je politično in družbeno stališče, ki si prizadeva za ohranjanje tradicionalnih vrednot, praks in institucij.

Na splošno konservativizem vrednoti tradicijo, hierarhijo, avtoriteto in lastninske pravice. Ker pa se tradicionalno razlikuje glede na kraj in čas, konservativizem nima fiksnih univerzalnih značilnosti.

Konzervativizem se osredotoča na stabilnost in kontinuiteto ter nasprotuje progresivnim ali revolucionarnim politikam. Tako je konservativni posameznik nekdo, ki brani stalnost statusa quo ali vrnitev vrednot pretekle starosti.

Konzervativna drža se lahko predstavlja v različnih družbenih vejah, kot so politika, religija, ekonomija itd.

Politični konzervativizem

Konzervativizem je na splošno povezan z desničarskimi politikami in zagovarja ohranjanje zasebne lastnine, osebnega bogastva in individualizma.

Konzervativizem v politiki ne skuša preprečiti kakršne koli družbene spremembe, ampak le tiste revolucionarne narave, ki imajo globoke in takojšnje institucionalne posledice. V tem smislu politični konzervativizem razume, da morajo spremembe izhajati iz institucij in nikoli proti njim.

Politični konservatizem predpostavlja, da bi morala biti tradicija, družina, šola in religija osnova, po kateri se morajo družbene spremembe dogajati naravno in postopoma.

Konzervativizem in liberalizem

Konzervativizem in liberalizem sta različna koncepta, ki se predstavljata v treh vidikih: klasičnem, socialnem in ekonomskem.

V klasičnem smislu je konservativizem desničarska ideologija, ki jo označujejo avtoriteta, red in tradicija, kot v klasični aristokraciji. V socialnem vidiku je konservativizem položaj, ki vzpodbuja hierarhijo . Na gospodarskem področju je konservativizem razdeljen na tri pobočja:

  • klasični ekonomski konservatizem: ki podpira interese elite v državi
  • fiskalni ekonomski konservatizem: osredotočen na ekonomsko varčevalno politiko (nadzor izdatkov s ciljem pridobitve fiskalnega salda)
  • socialni ekonomski konservatizem: osredotočen je na protekcionistične ekonomske politike

Liberalizem je v klasičnem kontekstu levoslovna ideologija, ki daje prednost svobodi, kot v klasični demokraciji. V socialnem smislu liberalizem podpira enakost. V ekonomiji ima liberalizem dve obliki:

  • klasični ekonomski liberalizem: temelji na popolni ekonomski svobodi
  • socialni ekonomski liberalizem: temelji na ekonomski enakosti

Primeri konzervativnih vrednosti

Tu je nekaj primerov klasičnih in družbeno konservativnih vrednot:

Klasične konzervativne vrednostiDružbeno konzervativne vrednote

Gospodarsko načrtovanje

Omejitve priseljevanja

Socialna hierarhija, ki temelji na razredu

Odpor do socialnih programov

Ni ločevanja vere in države

Socialna hierarhija glede na spol, raso in etnično pripadnost

Protekcionizem

Poudarek na nacionalizmu

Ni pravica do poštenega sojenja

Nadzor nad trgom

Omejena svoboda izražanja

Izolacija

Neprecenjevanje človekovih pravic

Odpor do naprednih politik

Liberalni konzervativizem

Liberalni konzervativizem je ekonomska in družbena ideologija, ki združuje konzervativne politične elemente in liberalne odnose.

Liberalni konzervativizem uteleša klasični pogled na minimalno državno intervencijo v gospodarstvu, ki vsem posameznikom zagotavlja svobodo sodelovanja na trgu in ustvarjanje bogastva. Vendar pa po liberalnem konzervativizmu posamezniki ne morejo biti popolnoma svobodni na drugih področjih življenja, zahtevajo močno državo, ki zagotavlja red in preko socialnih institucij razvija občutek dolžnosti in odgovornosti naroda.

V političnem smislu se liberalni konzervativizem obravnava kot desnosredinsko (ali zmerno desno) ideologijo, ki podpira konzervativne državljanske svoboščine in družbene odnose, ki vedno dajejo prednost gospodarstvu.

Izvor konservativizma

Konzervativizem, kot stališče upora proti spremembam, je nastal v družbenih, političnih in gospodarskih revolucijah, ki so se zgodile v Evropi v 17. in 18. stoletju.

Angleška revolucija leta 1640 in francoska revolucija iz leta 1789 sta bili odgovorni za spremembe v svetovni gospodarski paradigmi in posledični prehod v sodobni svet. Prav ta progresivna gibanja so vzrok za kapitalizem, ki je drastično preoblikoval razmišljanje in vrednote tistega časa, najprej v Evropi in nato v preostali svet.

Kot naravna posledica teh revolucij je nastala delitev med konzervativizmom in progresizmom, torej tistimi, ki so zagovarjali vzdrževanje obstoječega reda in politike ter tiste, ki so spremembe spreminjali z revolucionarnimi gibanji.

Kot politična ideologija se izvor konservativizma pogosto pripisuje političnim filozofom Richardu Hookerju, Davidu Humeju in predvsem Edmundu Burkeu . Burke je bil eden glavnih kritikov francoske revolucije, ki je trdil, da bodo spremembe časa uničile družbo in tradicionalne institucije. Kasneje je postal znan kot "oče liberalnega konzervativizma", ker je imel ideale v nasprotju z idejami Britanske konzervativne stranke.

Konzervativizem v Braziliji

V Braziliji je konservativizem tesno povezan z desničarskimi političnimi strankami, čeprav zelo malo strank uradno zahteva konservativce.

Prva oblika konzervativizma v Braziliji se je zgodila preko konzervativne stranke, ki je bila ustanovljena okoli leta 1836 s predlogom za zaščito celovitosti države in ugasnila z ustanovitvijo republike iz leta 1889.

Brazilski konzervatizem trenutno brani krepitev tradicionalnih institucij, kot so družina, religija in šola, ter vrednotenje idealov hierarhije in avtoritete. Glede na to, da ni posebej konzervativnih strank, je konzervativnost v Braziliji vidna s strani politikov, kot so Jair Bolsonaro, Silas Malafia ali drugi člani evangeličanske skupine.