rimske številke

Kaj so rimske številke:

Rimske številke ali rimske številke so številčne predstavitve, ki so bile izumljene med starim rimskim imperijem .

Rimljani so, da bi olajšali svoj sistem številčenja, uvedli vzorec črk, ki temeljijo na latinici, kot predstavnike določenih številčnih zneskov.

Rimske številke so predstavljene z naslednjimi velikimi črkami: I, V, X, L, C, D, M, kjer:

Stari Rimljani se niso zavedali ničelne številke, tako da ni rimskih številk.

Tabela rimskih številk (od 1 do 3000)

I - 1

II - 2

III - 3

IV - 4

V-5

VI - 6

VII-7

VIII-8

IX - 9

X-10

XI-11

XII - 12

XIII - 13

XIV - 14

XV-15

XVI - 16

XVII - 17

XVIII - 18

XIX - 19

XX - 20

XXX - 30

XL-40

L-50

LX-60

LXX-70

LXXX-80

XC-90

C-100

CC-200

CCC-300

CD-400

D-500

DC-600

DCC-700

DCCC-800

CM-900

M-1000

MM-2000

MMM-3000

Pravila uporabe za rimske številke

Obstajajo nekatera pravila za uporabo rimskih številk, na primer:

• Črka I se uporablja samo pred V in X, na primer: IV = 4; IX = 9.
• Črka X se uporablja samo pred L in C, npr .: XL = 40; XC = 90
• Črka C se uporablja samo pred D in M, na primer CD = 400; CM = 900
• Črki I, X, C in M ​​so združene le trikrat, na primer: III = 3; XXX = 30.
• Za predstavljanje številk, ki so večje od 4000, se uporablja črta nad črkami, kar pomeni množenje števila za tisoč.
• Vrednostim se dodajo enake črke, na primer: II = 2; XX = 20.
• Dve različni črki z manjšo črko pred večjo, odštejeta njihove vrednosti, na primer: IV = 4; IX = 9.
• Dve različni črki z največjo pred manjšo, dodata svoje vrednosti, na primer: VI = 6; XI = 11.
• Če je med katerima koli črkama manjša, bo vrednost te črke pripadala črki poleg nje, na primer: XIX = 19; LIV = 54.

Oglejte si tudi pomen številk in več o arabskih številkah.